Rešite problem in zaživite življenje

Rešite problem in zaživite življenje.

»Vsako potovanje se začne z enim samim, prvim korakom.«


Tako ne gre več naprej...

Nekaj se mora spremeniti...

Se tudi vi zbujate nezadovoljni? Se vedno pogosteje znajdete v situaciji, ko vas prežema brezvoljnost in globoka žalost? Ko se počutite brez moči? Karkoli naredite, se vedno znova vrnete  v začarani krog in ne veste, kako prekiniti ta neprijeten tok ponavljanj?

Prišli ste do točke, kjer ste ozavestili, da se ne počutite več dobro. Ugotovite, da ste izgubili voljo do življenja, ne vidite več smisla in vse vam je tako rekoč »brez veze«. Morda se le še medlo spominjate veselih, nasmejanih in brezskrbnih dni, ko ste se polni življenja in upanja zbujali v novo jutro. Zdi se, da vas je življenje pustilo na cedilu. Doživljate izgube, prevare in razočaranja. Nimate ne znanja, ne volje in na koncu niti poguma, da bi se soočili z bolečino. Rana postaja vse večja in vse težje jo potiskate v nepoznane globine sebe.

Dokler ne izbruhne nekega sončnega dne kot pravi vulkan… in naenkrat se ves vaš nadzor razblini na milijoninke koščkov in o kontroli ni več ne duha ne sluha. Sploh ne morete ustaviti izlivajoče se vsebine, ki vas preplavlja in zaliva in ni ji videti konca…

Umirite se. Zadihajte. Kajti imate »samo« problem in nikoli ni prepozno, da se ga lotite reševati. Vsako nezadovoljstvo lahko spremenite v zadovoljstvo, vsako žalost v veselje in vsako slabo počutje v dobro počutje. Problem je le nezaželen, nejasen in neznan položaj, ki ga je potrebno pojasniti in rešiti. Od daleč je problem nerešljiv in najraje bi poklicali nekoga, da ga reši namesto nas ali našli čarobno palčko, ki bi z zamahom rešila naš problem.

Seveda pa lahko problem v zgodnji fazi njegovega pojava zanikamo. Zatiskamo si oči in trdimo, da je vse v redu. Včasih celo bežimo stran od njega, toda pojavil se bo tudi na vrhu Triglava, v novem partnerskem odnosu ali v sanjski službi na drugem koncu sveta. Mnogi ljudje se zaradi strahu pred soočanjem zatekajo k pretiranemu kajenju, opijanju, sladkarijam, pomirjevalom ali raznim terapijam.

To so vse izgovori in nadomestki, kot trenutni beg pred problemom. V pripravi na soočanje s problemom v določeni fazi potrebujemo t.i. izpušne ventile, kot je jok, kričanje v gozdu, žalovanje ali spanje. Z namenom, da si oddahnemo, opomoremo in se umirimo. Če ne bi imeli izpušnih ventilov ne bi preživeli. Česar imamo na eni strani v življenju preveč, imamo na drugi strani nečesa premalo. Na primer pretirano uživanje čokolade, dokazovanje na poslovnem področju ali posesivnost v partnerskem odnosu lahko kaže na pomanjkanje ljubezni, vrednosti in pozornosti. Vse v življenju teži k izravnavi. Veste kje se skriva rešitev vašega problema? V samem problemu. Problemi se pojavljajo z namenom njihove razrešitve.

Predstavila vam bom pot reševanja problemov. Spoznali boste natančne in konkretne korake lastne preobrazbe. Vsako potovanje se začne z enim samim, prvim korakom.

Prvi korak sta PRIZNANJE in ŽELJA po spremembi. Ljudje, ki imamo problem, pogosto iščemo rešitev zunaj sebe. Prepričani smo, da nismo mi krivi, temveč da se nam godi krivica. To je naša resnica, saj na situacijo gledamo s svojimi očmi. Prvi korak k učinkovitemu reševanju problema je spoznanje, da sploh imamo problem.

Drugi korak nas vodi k DOLOČITVI TOČKE, recimo ji točka A, ki nam pove, kje se trenutno nahajamo.

Na začetku sploh ne vemo, kaj je dejansko naš problem, zakaj se je pojavil in kje se trenutno nahajamo. Vse preveč se fokusiramo na posledice problema, na slabo počutje, bolečine, trpljenje in se predajamo jamranju, kazanju s prstom na druge, prelaganjem odgovornosti ali samo- obtoževanju ter tlačimo problem in zanikamo čustva, ki se pojavljajo. Veliko ljudi je danes ujetih v prekrivanju posledic problema. Toda prav bolečina je sporočilo naše notranjosti in klic po spremembi. Sprememba je možna le s soočanjem z bolečino ter odpravo vzroka problema in ne njegove posledice. Kvalitetna rešitev problema je odvisna od načina odziva nanjo. Imamo moč izbire in odločanja. Lahko se odločimo, da bomo celo življenje nosili steznik za trebuh, ali pa trajno učvrstimo in zravnamo svoj trebušček. Zavest si želi spremembe, a podzavest nas ne spusti. Vrtimo se v krogu. Naša podzavest, v več kot 90 odstotkih obvladuje in kontrolira naše življenje. Zdi se, da se nekje v ozadju naše glave predvaja posnetek, ki gre nekako takole: »Nisem dovolj dobra. Tega si pa res ne zaslužim. Ne zmorem. Zame je to pretežko.« Čeprav te trditve niso resnične, delujejo tako, kot da so. Za podzavest je to sveta resnica, edina resničnost. Z osredotočanjem na sicer zgrešene trditve se te krepijo in pridobivajo moč. Sčasoma se nekoč majhna in nepomembna trditev- molitev preoblikuje v trenutno resničnost. To kar verjamemo, to živimo. Podzavest komunicira z zavestjo preko slik, simbolov in občutkov. Zunaj sebe snema vsako najmanjšo podrobnost z natančno kamero in vse posnetke shranjuje v svoji podzavestni shrambi ali knjižnici. V njej so shranjene naše izkušnje, obarvane z močnimi emocijami in vsi spomini. Naši  strahovi, prepričanja, vzorci in verjetja nas zadržujejo na mestu. Omejujejo nas in vodijo naše življenje kot avtopilot. Ljudje govorimo o drugih in sodimo. V resnici pa govorimo o sebi in svojih slabostih. V tej fazi obsojanja drugih, prelaganja odgovornosti in igri žrtve se ponavadi zadržimo kar lep čas. Nismo edini, ki gremo skozi določene probleme. Veliko ljudi ima podobne izkušnje. Še vedno velja, da pogovor zdravi.

Kako vemo, da smo obtičali in se ne premikamo naprej, čeprav mislimo,da sprejemamo odločitve? Enostavno. Zamenjamo službo, a zopet se pojavi zoprni šef, ki nas ne mara. Odidemo na novi zmenek in se sestanemo z istim nepozornim človekom v drugi preobleki. Nova poslovna priložnost, a nikakršen napredek na finančnem področju.  Nova dieta in pridobimo dodatne 3 kilograme.

Tretji korak zahteva DOLOČITEV TOČKE B IN KAM ŽELIMO PRITI.

Natančno in konkretno opredelimo, kaj si želimo. Človek, ki ima sanje in vizijo ter željo, da jih uresniči, jih lahko pretvori v konkretne cilje. Si tudi vi močno želite česa? Predvidevam, da ste pripravljeni narediti vse, da bi to dosegli. Ponavljate afirmacije, molite in nenehno prosite. Ko pristopite k reševanju problema na ta način, ste močno čustveno navezani na rezultat problema. Bolj ko si vizualizirate rezultat na ta način, v resnici čedalje bolj potrjujete trenutno stanje, da nimate tistega, kar si želite. Ostajate v čustvu pomanjkanja želenega. Na ta način ste nasprotno produktivni. Ko pa združimo svoje misli in čustva, se v srcu rojevajo novi občutki, kot da želeno že imamo. Center občutkov je srce. Ko srčno verjamemo v uresničitev, takrat lahko premikamo gore. Oblikujemo sugestijo, ki jo ponavljamo in občutimo v sproščenem stanju, kot je na primer pred in po spanju ali v meditaciji. Podzavest potrebuje določen čas, da se reprogramira. Bistveno je dovolj dolgo ponavljanje sugestij. V tej fazi se že vidimo na cilju, uživamo v novih, prijetnih občutkih. Vidimo sebe, verjamemo in se občutimo v končnem stanju.

V četrtem koraku ustvarimo STRATEGIJO potovanja od točke A do točke B. Izberemo metode in sredstva, ki jih bomo uporabili na potovanju. Če je potrebno, si poiščimo pomoč mentorja, ki nas bo vodil in spodbujal na poti sprememb. Najslabše se je zapreti vase in čakati, da se problem reši kar sam od sebe. Izbira poti je odvisna od nas samih. Odločimo se in naredimo načrt delovanja po naši meri. K cilju nas vodi mnogo poti, a vsaka pot se začne z enim samim, prvim korakom.

Z vami delim svoj koncept reševanja problemov:

  1. Olajšanje (dajmo vse ven iz sebe, naučimo se izraziti močna čustva in začutimo takojšnje olajšanje) in sproščanje (samo sproščeno stanje je produktivno stanje).
  2. Komunikacija: Postavljanje pravih vprašanj in poslušanje, na kar pa ljudje največkrat pozabimo. Vprašanja zasedajo pomembno mesto v naših možganih. Več tisočkrat dnevno ponavljamo: Zakaj se mi dogaja krivica? Kako mi lahko gre tako slabo? Preoblikujmo jih na primer v vprašanja: Kako je lahko še boljše kot to? Kako mi gre lahko še boljše? Tako zastavljena vprašanja zahtevajo ustvarjalen odgovor. Odgovor, ki nam služi.
  3. Beleženje in zapisovanje trenutnega stanja: kaj mislim in kaj čutim. To nas vodi k doživljanju in zavedanju trenutka zdaj.
  4. Ozaveščanje: širjenje obzorja ali perspektive. Vse, kar vidiš je odvisno do tega kako gledaš.
  5. Vzpostavitev harmoničnega odnosa zavesti s podzavestjo: Zamenjajmo negativne sugestije s pozitivnimi in zavestno programirajmo zaželena prepričanja v globokem sproščenem stanju. Previdno izbirajmo, kam namenjamo vsakodnevno pozornost. Ali nam medijske novice v resnici koristijo? Nas druženje z negativnimi prijatelji podpira? Naučimo se reči NE in DOVOLJ.
  6. Izbor dolgoročnega cilja in razdelitev tega na več manjših in kratkoročnih ciljev.
  7. Preverjanje trenutnega stanja: preverjamo, kje smo bili in kje smo, s tem ugotovimo kaj smo že dosegli in to nas motivira, da vztrajamo na poti.
  8. Določitev časovnega termina: ker je naša podzavest lena in nam je odlašanje precej domače, je pomembno, da določimo časovnico, kdaj želimo rešiti problem
  9. Mentorstvo nas vodi in spodbuja h lahkotnejšemu in hitrejšemu reševanju problema.

Vsaka sprememba je korakanje v neznano in na začetku čutimo nelagodje, saj je navada železna srajca. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da nismo na pravi poti. Tu je pomembno razviti pogum, vztrajnost, zavezanost h cilju in odločnost, da razvijemo novo navado. Ko smo tik pred prebojem, se mnogo ljudi ustraši ali obupa in se vrne nazaj, v staro navado. Znano pomeni varno in udobno. Poznate rek: »Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.« Zaradi moči tega prepričanja mnogi ljudje nikoli ne prestopijo lastnih okvirjev, ki pa v resnici sploh niso njihovi, temveč od njihovih staršev, partnerjev oziroma ljudi, ki imajo pomemben vpliv na njih. Z izbiro mentorja si povečamo možnosti za uspeh trajne rešitve problema.

V petem koraku se POGUMNO PODAMO NA POTOVANJE V NEZNANO.

Ko smo pripravljeni storiti nekaj, kljub težavam in nevarnostim, aktiviramo v sebi pogum. Vsaka akcija prinese določeno reakcijo. V kolikor ne uporabimo nova spoznanja, orodja, metode in načine, ne moremo pričakovati rešitev problema. Ozaveščanje nam pomaga na našem potovanju. Čutenje nas bogati. Učimo se živeti v sedanjem trenutku. Sprejemamo odločitve in se soočamo. Soočanje pride kot uvertura v zaključek preboja. S soočanji rastemo, postajamo bolj samozavestni in na probleme začnemo gledati kot na izzive.

Nekateri ljudje ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev in se ne zavedajo, da je na koncu pot tista, ki šteje pri dosegu cilja. Cilj lahko dosežemo tudi z laganjem, varanjem, podtikanjem, podkupovanjem, izsiljevanjem ali grožnjami. Z izborom teh sredstev nikakor ne bomo dosegli trajnega občutka zadovoljstva, miru, sreče, radosti in zdravja. Na sami poti se moramo na trenutke odpočiti, da se okrepimo in si naberemo moči. Počivanje je zelo pomembno. Misli damo na pašo in se prepustimo občutkom sedanjega trenutka. Ko resnično počivamo smo resnično sproščeni in posledično kreativni.

Kljub temu, da je to potovanje v neznano, smo lahko pomirjeni in zaupamo življenju. Vedno smo na pravem mestu, čeprav ne razumemo takoj, zakaj je to, kar se nam dogaja, »za nekaj že dobro«. Odločimo se, kakšno potovanje si zdaj želimo: polno strahov, dvomov, skrbi in nezaupanja ali pa izberemo vedrino, zaupanje, ljubezen in radost. Tudi če ne izberemo, v resnici izberemo. Izberemo tisto resničnost, kateri namenjamo največ pozornosti in katero vztrajno hranimo.

Članek je bil napisan za revijo Pogreb ni tabu (http://www.virtualni-katalog.si/PNT/pogrebnitabu2014/#/12/ )

Komentarji so izklopljeni.