Živa kuhinja skozi moje oči

V preteklosti me je vodila podzavest. Delovala sem avtomatsko, iz navade. Nisem kaj preveč razmišljala, kaj dajem vase. A bolj, ko sem se spoznavala, bolj izbirčna sem postajala. Začela sem se zavedati, da vse, kar dam vase in kar dam nase, ima vpliv na moje počutje. Naenkrat so mi izbire postale še kako pomembne.


Začela sem razmišljati, da so za življenje potrebne čiste misli, ljubeča čustva in zadovoljen želodček. Vse, kar raste, se razvija, razcveta in spreminja, pooseblja življenje samo. Biti živ torej pomeni izražati življenjsko silo, veselje in radost ter biti sposoben rasti.


V preteklosti nisem želela “zapravljati časa” v kuhinji. Potem pa sem nekega dne dojela, da gresta zavest in hrana z roko v roki. Prebujena sem se čudila vedenju povprečnih ljudi. Izbirali so partnerja, avto in stanovanje. Za hrano jim je bilo pa malo mar- samo da nekaj na hitro pojem, je bil pogost komentar, ki sem ga ujela.


V takih trenutkih je kritiziranje in sojenje zamenjala hvaležnost, da sem spregledala. Spraševala sem se, kaj sploh pomeni živo, hrana, kuhinja, raziskovala sem sestavine in optimalne kombinacije živil. Začela sem zavestno razvijati strast in ljubezen do žive kuhinje. Prijatelji, ki so videli mojo spremembo, so me začeli prositi, da podelim z njimi svoje izkušnje in znanja. Želeli so izgledati mlajše in sijoče, brez lepotnih posegov.


Kuhinja mi omogoča, da se življenjski procesi svobodno pretakajo.

Spodbuja ustvarjanje življenja z energijo. Ko uporabljam kakovostne (žive) sestavine in izbrane vibracije, kot so ljubezen, hvaležnost in veselje, ustvarjam pogoje za življenje in hkrati ustvarjam novo življenje. Obožujem rastlinsko hrano. Rastlina je organizem, ki nosi energijo matere Zemlje in očeta Univerzuma. Združuje elemente vode, zemlje, zraka, sonca… Daje mi energijo, ki me podpira v notranjih procesih in zunajih manifestacijah.


Ozaveščeni ljudje izbirajo, kaj vnašajo v svoje telo. Izbirajo, kakšnim sporočilom prisluhnejo, kje se mudi njihova pozornost in nenazadnje, kakšno energijo sprejemajo v svoje telo. Biti čustveno pretočen je zmagoslavje zavestnih ustvarjalcev. Pot spremembe je mogoča skozi zavest. Jaz sem zavest, ki se nenehno širi in razvija. Zavestno življenje je izbira, je redni trening in vsakodnevna praksa.


Kaj, kako in zakaj jem, je odločitev posameznika.

Kaj je najboljše zame, je vedenje, ki vzklije v meni. Kar velja za nekoga drugega, ne velja nujno zame. Nihče ne more vedeti, kaj je najboljše zame in kaj mi najbolj ustreza. Do tega spoznanja moram priti sama. Seveda mi znanje in modrosti ljudi, ki so že prehodili to pot, doprinašajo. Zavedam se, da je njihova izkušnja zgolj ena od možnosti in dopustim, da se meni odkrije moja resnica.


Ampak… do tukaj je potrebno prehoditi kar zahtevno pot samospoznavanja, raziskovanja in sprejemanja. Človek, ki je zastrupljen s čustvi strahu, žalosti, depresije in podobno, podzavestno posega po prazni, t. i. hitri hrani, ki je oropana življenja. Saj veš, klin se s klinom zbija. Teoritiziranje, da je potrebno “poslušati sebe”, ne obrodi sadove. Vsaj želenih ne, kajti odvisnež od sladkorja ali maščobe bo vedno slišal, da rabi čokolado ali burek. Njegova vibracija poseže po ustrezni vibraciji hrane.


To spoznanje nas zopet popelje na potovanje vase in šele ko spremenimo svoj notranji svet, se spremeni naš zunanji svet. Podzavestna dejanja zamenjajo zavestne odločitve. Spoznamo, da je hrana tisto, kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj.


Prazno “hrano” zamenja polnovredna (nepredelana) hrana.

Komercialne kmetije, katerim je namen čim večji pridelek in s tem povezan zaslužek zamenjajo ozaveščene kmetije, na primer biodinamične kmetije. Slednje delujejo kot celosten organizem, kjer so ljudje, živali in rastline v medsebojni harmoniji, kjer je vidna poštenost in transparentnost celotne verige, kjer je poudarek na kakovosti in ne na količini, kjer se uporabljajo komposti, namesto mineralnih gnojil, kolobarjenje, namesto monokultur…


Danes hranim svoje telo, ne čustev! Mi je pa še vedno v izziv zmernost, ker sem po naravi hedonistka in nisem se še pripravljena odpovedati tovrstnim užitkom v celoti. Nekje v sebi pa se zavedam, da bo prišel moj trenutek zrelosti, ko bom lahko pogledala na hedonizem skozi oči zavesti in takrat bom z lahkoto izbrala- zmernost. Pomirjena in zadovoljna sem, da zavestno ustvarjam v svoji živi kuhinji in napredujem. V veliko veselje mi je deliti, kar sem že usvojila in razvila.


Zatorej, kaj je živa kuhinja? Meni predstavlja življenje samo in me odločno nagovarja, da zavestno zibiram kakovostne, polnovredne in žive sestavine, pridelane z zavestjo in ljubeznijo. V svoje telo vnašam sestavine z namenom razvijanja in rasti.


Danes je moja temeljena strast skozi notranje potovanje spreminjati zavest in uživati tako v potovanju kot tudi rezultatu. Biti in imeti. Srečna jaz, srečen mož, srečen otrok… Sem sreča, imam srečo in delim srečo.


Pokaži mi, kaj ješ in povedala ti bom, kdo si.


18 views0 comments