Koliko je vreden tvoj notranji mir?

V svoji preteklosti sem velikokrat občutila notranjo neprijetno vznemirjenost. Moje misli so bile nemirne in bila sem ujetnica negativnega toka misli. Živela sem zgodbe, ki sem si jih ustvarila v glavi. Ta način razmišljanja je prebujal občutke nemira, strahu, zavisti in jeze. Ves čas sem želela imeti vse in vsakogar pod kontrolo. Na vso silo sem se želela izogniti neprijetnim situacijam in ljudem, ki so bili prepirljivi, vsevedni in so vedno želeli uveljavljati svoj prav.


Na začetku sem iskala izgovore in nevede prekrivala simptome svojega notranjega nemira. Nisem se zmogla ustaviti in slišati sebe. Zatekala sem se v pretirano delo. Toliko časa sem ponavljala umske zgodbe in preganjala neprijetne občutke, da so se mi začele pojavljati kožne alergije. Vnetni procesi so bili tako močni, da sem imela občutek, kot da gorim.


Takrat sem si rekla: “Dovolj! Kar lahko spremenim, bom spremenila!”

Umaknila sem se v tišino. Opazovala sem svoje misli in prepričanja. Priznavala in čutila sem svoja čustva, ki so se prebujala v tistem trenutku. Čeprav sem jih močno čutila, sem vedela, da izvirajo iz mojih preteklih ran. Skozi proces potovanja vase sem spoznala, da mi je zunanji svet odseval mojo notranjost. Dojela sem, da niso “krive” napačne situacije ali zlobni ljudje. Samota mi je dala priložnost, da sem se iskreno pogovorila sama s seboj. Ugotovila sem, da želim postati najboljša prijateljica sama sebi.


Po dolgotrajnih poskusih umirjanja notranjih neviht, sem končno začela izbirati mirne, srečne in vzpodbudne misli. Spremljala sem svoje počutje, saj so bili občutki nezmotljiv smerokaz, ali se oddaljujem ali približujem svojemu bistvu. Priznavala, sprejemala in čutila sem vsa čustva, ki so me v določenem trenutku obiskala. Ne glede na situacijo sem zavestno izbirala svoj odziv nanjo.


Včasih še vedno padem, a tokrat ne bežim več od tega, kar v resnici čutim. Sprejemam sebe kot osebo, ki v danem trenutku občuti nemir. Ne ponižujem se in se ne zmerjam, kot sem to počela iz navade (prepričanja) prej. Samo sprejmem se v celoti. S tem vzpostavljam povezavo s seboj in krepim ljubezen do sebe. Prisotna sem v sedanjem trenutku, v stiku sama s seboj občutim notranjo harmonijo in objame me popolni mir.


Toliko notranje ubranosti sem do danes že občutila, da ob najmanjši zaznavi notranjega nemira odreagiram in se čimprej umaknem v svet tišine. V svet, kjer sem resnično doma. V svet, kjer se počutim živo, varno in sprejeto. V svet, kjer se ponovno razkrijem sama sebi, kdo v resnici sem.


Notranji mir je najmočnejše zdravilo brez recepta, ki deluje na viruse današnjega časa. Vsak si ga lahko izdela sam in zaživi v svobodi, sreči in uspehu.

6 views0 comments

Recent Posts

See All